Srbski predsednik Aleksandar Vučić je komentiral nedavne incidente in spopade med policijo in protestniki pred Državno univerzo v Novem Pazaru. Po njegovih besedah je bilo manj napak s strani policije in več s strani Bezbednosno-informativne agencije (BIA). Vučić je poudaril, da policija ni storila nič narobe, medtem ko so protestniki, ki jih je označil za 'blokaderje', nasilno ravnali, metali kamenje in situacijo izkoriščali za lastno politično promocijo.

Predsednik iranskega sodstva Gholam-Hossein Mohseni-Ejei je izdal resno opozorilo posameznikom in podjetjem, ki imajo neporavnane dolgove v tujih valutah. Po navedbah uradnih virov je sodstvo v okviru ukrepov za nadzor nihanj na deviznem trgu že izdalo številne pozive in opozorila. Mohseni-Ejei je poudaril, da bodo organi uporabili strožje ukrepe, če dolžniki ne bodo upoštevali izdanih odredb in vrnili sredstev v sistem. Namen teh ukrepov je stabilizacija iranskega gospodarstva, ki se spopada z visokimi nihanji menjalnih tečajev. Predsednik sodstva je izrazil upanje, da nadaljnji represivni ukrepi ne bodo potrebni, vendar je hkrati jasno sporočil, da država ne bo tolerirala neupoštevanja finančnih predpisov. To potezo razumemo kot del širše strategije Irana za ublažitev pritiska na nacionalno valuto rial v času povečanih gospodarskih izzivov.

Romunska Socialdemokratska stranka (PSD) je predstavila svoje predloge za drugi paket gospodarskih ukrepov, ki vključujejo dodatno obdavčitev kapitala in velikih premoženj ter regulacijo prenosa dobička. Začasni predsednik PSD, Sorin Grindeanu, je te predloge oznanil po seji vladajoče koalicije.

Iranski minister za gospodarstvo je napovedal nov paket finančne pomoči, namenjen socialno najšibkejšim slojem prebivalstva. Po njegovih besedah bodo gospodinjstva v prvih petih dohodkovnih razredih prejela kreditne linije v višini do 30 milijonov iranskih rialov z nizko, približno štiriodstotno obrestno mero. Ukrep je usmerjen k izboljšanju likvidnosti najrevnejših državljanov in spodbujanju domače porabe. Poleg ugodnih posojil je minister napovedal tudi skorajšnje izplačilo dividend iz naslova t. i. pravičnih delnic (Justice Shares). Gre za državni program privatizacije, ki delu prebivalstva omogoča lastništvo v državnih podjetjih. Ta finančna injekcija prihaja v času, ko se iransko gospodarstvo spopada z inflacijskimi pritiski, vlada pa s temi ukrepi poskuša ublažiti socialne napetosti in zagotoviti osnovno finančno varnost za nosilce gospodinjstev v omenjenih dohodkovnih skupinah.

Iranska vlada je pod vodstvom predsednika države uradno začela izvajati celovit načrt v 15 točkah, ki je namenjen podpori preživetja prebivalstva in zagotavljanju nacionalne prehranske varnosti. Program je bil sprejet v času trajajočih gospodarskih pritiskov, njegov glavni cilj pa je povečanje stabilnosti in predvidljivosti v nacionalnem gospodarstvu. Načrt vključuje specifične ukrepe za zaščito najranljivejših slojev prebivalstva pred inflacijskimi nihanji in motnjami na trgu osnovnih življenjskih potrebščin. Izvajanje tega strateškega dokumenta se osredotoča na izboljšanje pogojev za samooskrbo s hrano ter vzpostavitev trdnejših mehanizmov za nadzor cen. Vlada želi s temi ukrepi ne le ublažiti trenutne socialne stiske, temveč tudi dolgoročno okrepiti odpornost države na zunanje gospodarske sankcije. Pričakuje se, da bodo novi predpisi prinesli večjo preglednost v distribucijskih verigah kmetijskih pridelkov in hrane, kar naj bi preprečilo špekulacije na trgu.

Evropska unija je kot del 18. paketa sankcij proti Ruski federaciji uvedla prepoved transakcij z 22 ruskimi bankami. Med prizadetimi finančnimi institucijami so T-Bank, Yandex Bank, Surgutneftegazbank, banka Zenit in Ozon-bank. Ta poteza je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje gospodarskih pritiskov na Rusijo.

Ruska vlada je uradno podaljšala veljavnost povišanih carinskih stopenj na izvoz določenih vrst lesnih materialov, vključno z tramovi in žaganim lesom. Ukrep, ki je bil prvotno uveden leta 2022, bo po novi uredbi ostal v veljavi še tri leta, in sicer do konca leta 2028. Namen podaljšanja visokih carin je omejitev izvoza nepredelanega ali delno predelanega lesa ter spodbujanje domače lesnopredelovalne industrije k proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Po poročanju tiskovne agencije DEITA.RU se povišane stopnje nanašajo na širok nabor lesnih izdelkov, ki so strateškega pomena za rusko gospodarstvo. Odločitev Moskve sledi širši usmeritvi države k zaščiti surovin in zagotavljanju stabilne oskrbe domačega trga. Podaljšanje teh omejitev bo neposredno vplivalo na mednarodne trgovinske tokove, saj je Rusija ena največjih izvoznic lesa na svetu, kar bo še dodatno obremenilo dobavne verige v državah, ki so odvisne od ruskih surovih materialov.

Venezuelske oblasti so uradno potrdile povišanje cen mestnega potniškega prometa na nacionalni ravni, kar je bilo objavljeno v uradnem listu številka 43.284. Nova osnovna tarifa za mestni prevoz znaša 60 bolivarjev, ukrep pa vključuje tudi prilagoditve cen v državnih sistemih, kot so podzemna železnica v Caracasu (Metro de Caracas), železnice in avtobusna mreža Metrobús Venezuela. Čeprav je bil odlok v uradnem listu objavljen že 26. decembra, so podrobnosti o novih tarifah v javnost prišle v torek, 30. decembra. Odločitev o povišanju cen je del širših prizadevanj države za naslavljanje gospodarskih izzivov in vzdrževanje delovanja javne infrastrukture. Povišanje neposredno vpliva na vse uporabnike javnih prevoznih storitev, ki jih upravljajo državna in lokalna podjetja. Vlada je ob tem določila stroge smernice za operaterje javnega prevoza glede izvajanja novih tarif, ki veljajo za celotno državno ozemlje.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je po telefonu pogovarjal s predsednikom Venezuele Nicolasom Madurom in se mu zahvalil za dosledno podporo Venezuele Srbiji glede Kosova in Metohije. Vučić je Madura označil za velikega prijatelja Srbije in poudaril zavezanost k nadaljnjemu razvoju odnosov med državama.

Položaj srbskega predsednika Aleksandra Vučića se je znašel pod pritiskom zaradi protestov, ki potekajo že od konca preteklega leta in se radikalizirajo. Evropski poslanec Helmut Brandštetter je izrazil zaskrbljenost zaradi policijske brutalnosti in spopadov s protestniki v Srbiji ter poudaril, da je sprememba vlade del demokracije. Razočaran je tudi nad odzivom Evropske unije.

Ruski ambasador v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je izjavil, da Zahod želi zamenjati srbskega predsednika Aleksandra Vučića s šibkim politikom, ki bi ga nadzorovala Evropska unija.

Srbski minister za finance Siniša Mali je napovedal, da bo med prihajajočim vikendom predstavljen nov paket gospodarskih ukrepov, ki naj bi omogočil znižanje cen. Mali je za TV Pin dejal, da je cilj zvišanje povprečnih plač ob hkratnem zniževanju cen, kar naj bi imelo dvojni pozitiven učinek na življenjski standard.